Po žepih nosim školjke,

da ob deževnih dnevih poslušam morje.

Takrat, ko jesensko listje pada

mimo mojega obraza,

se izgubljam v spominih 

na pomol in marino.

Na okus po koncu poletja,

na kratke večere

in sladek vonj po jeseni,

Zaprta jadra se niso vdala

sunkom burje

tako kot moji lasje,

Obredi z morjem, pravim. Slovo brez čevljev.

Vrnila sem se v mesto 

in tečem preko ceste.

Ni novih začetkov,

so samo nadaljevanja.