GrenkoSladko

Portreti sveta

petek, 18. januar 2013


Kristali na licu 
so se nehali topiti
ko je lokomotiva 
z zamolklim truščem 
ustavila.

Bežala je pokrajina
in bežale so misli.

Med gubami odej iščem njegov vonj.
V napačni postelji sem.


Avtor Unknown ob 13:19
Pošlji objavo po e-poštiBlogThis!Deli v omrežju XSkupna raba v storitvi FacebookDeli na spletnem mestu Pinterest

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)

O meni

Unknown
Ogled mojega celotnega profila

Arhiv spletnega dnevnika

  • ▼  2013 (10)
    • ►  oktober (1)
    • ►  julij (1)
    • ►  april (1)
    • ▼  januar (7)
      • Kristali na licu  so se nehali topiti ko je l...
      • Verjel sem v nemogoče svetove in sanjal nedo...
      • Pohabljenih misli zlomljenega pogleda ni ra...
      • tema je moj prijatelj z meglo sem zaveznik ...
      • Vse, kar potrebuješ,  sta pogled in dotik. Da...
      • V mehki omami dežja sem mislil mislil na tr...
      • Po žepih nosim školjke, da ob deževnih dnevih ...
Tema Vodni žig. Zagotavlja Blogger.